Največji jez v Afriki za štiri milijarde dolarjev: gradili so ga dobro desetletje
Projekt je bil vreden štiri milijarde dolarjev, jez pa je gradilo italijansko gradbeno podjetje.
V Etiopiji so v torek slovesno namenu predali največji jez na afriški celini. Dolg je 1,78 kilometra in v višino meri 145 metrov. Zgrajen je iz 11 milijonov kubičnih metrov betona. Ustvaril je ogromno umetno jezero, imenovano Nigat in se razteza čez Modri Nil blizu sudanske meje. Jezero so začeli polniti leta 2020, projekt pa se je zaključil ta teden.
Premier Abiy Ahmed je projekt, zaradi katerega je bila Etiopija vrsto let v diplomatskem sporu z Egiptom, označil za “velik dosežek”. Gradnja objekta na Modrem Nilu je bila vredna štiri milijarde dolarjev (3,4 milijarde evrov).
Za Etiopijo je jez Grand Renaissance (GERD) nacionalnega pomena in redek simbol enotnosti v državi, ki jo razdirajo nenehni notranji konflikti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Gradili so ga Italijani
Gradilo ga je italijansko gradbeno podjetje Webuild. Gradnja se je začela pred 13 leti. Infrastruktura celotne hidroelektrarne z akumulacijskim jezerom lahko zadrži 74 milijard kubičnih metrov vode.
Jez s hidroelektrarno je tako po zmogljivosti največji v Afriki, a se še vedno ne uvršča med deset največjih na svetu.
“GERD je velik dosežek ne le za Etiopijo, ampak za vse temnopolte ljudi,” je na slovesnosti, kjer so bili voditelji iz regije, izpostavil Abiy.
“Vse temnopolte ljudi vabim, da obiščejo jez. Ta dokazuje, da lahko mi, temnopolti, dosežemo vse, česar se lotimo,” je dejal etiopski premier, ki je projekt postavil v ospredje svojega mandata.
Spor z Egiptom
Etiopija je zaradi projekta vrsto let v diplomatskem sporu z Egiptom, države, katere oskrba z vodo je 97-odstotno odvisna od Nila. Egiptovski predsednik Abdel Fattah al Sisi ga je označil za “eksistencialno grožnjo” in obljubil, da bo sprejel vse ukrepe v skladu z mednarodnim pravom za zaščito varnosti svoje države.
Dvakratnik trenutne proizvodnje
Turbine pri polni zmogljivosti lahko prizvedejo 5.100 megavatov električne energije – več kot dvakratnik trenutne proizvodnje in dovolj za milijone novih gospodinjstev. A to bo mogoče le, če bo državi uspelo zgraditi ustrezno prenosno infrastrukturo, pišejo pri BBC.
Minister za vodo in energijo Habtamu Ifeta pravi, da skoraj polovica od 135 milijonov Etiopijcev še vedno nima dostopa do elektrike.
“V naslednjih petih letih želimo to bistveno zmanjšati. Do leta 2030 naj bi imelo vsaj 90 odstotkov prebivalstva dostop do elektrike,” je napovedal.
